New York, 7.11.2021
Newyorški maraton mi je zlezel pod kožo že pred 23. leti, ko sem ga prvič pretekel. Do danes sem jih pretekel 26 in noben od teh se ne more primerjati z newyorškim, tudi berlinski in londonski ne.
Zaradi množičnosti tekačev, zaradi vzdušja na progi, ki ga ustvarja milijonska množica navijačev ob progi, zaradi same kulise mesta New York in ogromnega števila prostovoljcev na progi, ki pomagajo in so hkrati največji navijači, je ta maraton res nekaj posebnega. Vedno sem govoril, da je to maraton, ki bi ga z veseljem pretekel še enkrat, a sem to možnost prelagal na nedoločen čas. V zadnjem času pa, zaradi izredno težke uvrstitve na maraton, sploh nisem videl možnosti, da bi še kdaj nastopil na tem maratonu. Vse se je zgodilo bolj po naključju. Na maraton se lahko uvrstiš z odličnim rezultatom na maratonu v predhodnem letu, sodeluješ pri žrebanju ali pa na kakšen drug način. Newyorški maraton je verjetno velika želja vsakega maratonca, kot je verjetno želja vsakega profesionalnega kolesarja nastop na Tour de Franceu. Med maratonci se je govorilo, da če se večkrat prijaviš na žrebanje, več imaš možnosti. Ne da bi res planiral udeležbo na NY maratonu, sem se v tetu 2019 res prijavil za žreb. Neverjetno, na veliko presenečenje sem bil izbran že v prvem poskusu. Nepopisno veselje, hkrati pa skrb, ker je prišlo nepričakovano, v tistem letu pa sem že imel drugačne načrte. Na srečo sem lahko udeležbo enkratno prenesel na naslednje leto. In sem jo. V mislih sem že planiral potovanje in se veselil tega enkratnega dogodka, ki ga ustvarja 50 tisoč in več glava množica maratoncev iz celega sveta. Vse bolj vznemirljivo pričakovanje maratona je prekinila epidemija covida-19 in odpoved vseh množičnih prireditev, maratonov, tudi NY. Leto 2020 mi bo ostalo v spominu kot leto virtualnih tekov in leto dni čakanja, tako na maraton, kot na končanje te norije z virusom. No, norija z virusom se žal ni končala, zahvaljujoč cepivu pa se je večina športnih tekmovanj vrnila v živo, a z določenimi pogoji in omejitvami. Tudi iz NY so sporočili, da maraton bo. Zapletov pa s tem ni bilo konec. Američani še kar niso odprli svojih meja za Evropejce. Obstajale so sicer določene izjeme, med temi pa ni bilo udeležbe na maratonu. Priti v ZDA je zgodba zase in za mene samo še en maraton pred maratonom.
Šele ko sem zapustil letališče JFK v NY, sem si oddahnil in verjel, da bom res odtekel NY maraton. Po 23. letih sem bil spet tu, pred startom tega velikega maratona. V noči pred maratonom mi je bila podarjena ura spanja, saj so Američani prav tisti vikend prestavili uro nazaj. K sreči me je na to opozorila receptorka.
Proga NY maratona poteka čez vseh pet predelov NY, Staten Island, kjer je start, Brooklyn, Queens, Bronx in Manhattnan s ciljem v Centralnem parku. Na start maratona so nas prepeljali z avtobusi in s trajekti. Že pred 5. uro so začeli voziti avtobusi izpred NY knjižnice na 5. aveniji. Avtobusi so stali v koloni dokler je neslo oko. Tekači smo prejeli natančno uro odhoda avtobusa, da se ni ustvarjala prevelika gneča. Tekači smo čakali lepo v vrsti, ki se je vila čez dve ulici, a smo se hitro pomikali naprej. Dva, trije avtobusi so se istočasno polnili s tekači, ko so se napolnili, so pripeljali naslednji in tako so vozili tekače na start vsaj dve uri neprekinjeno. re, saj so zaradi starta prve skupine, ki je bil že ob 8., morali most Verazzanno za promet zapreti. Ob prihodu na startni prostor so nas najprej pregledali z detektorjem kovin in smo morali še čez osebni pregled. To je najbrž posledica terorističnem napadu na bostonskem maratonu. Do začetka maratona sem imel dolge štiri ure časa. Na razpolago smo imeli hrano, tople napitke in pijačo. Nisem ponovil napake izpred prvega maratona, ko sem si privoščil obilni zajtrk in sem imel zaradi tega težave na začetku teka. Zjutraj je bilo samo 5 °C. Bili smo oblečeni v cunje, ki smo jih pred startom odvrgli in jih je organizator podaril brezdomcem. Videl si lahko maratonce v kopalnih plaščih, zimskih plaščih, raznih delavskih kombinezonih, polivinilastih vrečkah in v vsem kar je vsaj malo ogrelo telo. Pogled na nas je spominjal na begunce v taborišču. Prejšnja leta smo obleko pred startom lahko oddali ameriški družbi UPS, ki nam je obleko prepeljala na cilj. Letos je zaradi covida bilo potrebno to obleko oddati že dan prej na ciljnem prostoru.
V letu 2019 je NY maraton končalo 53.639 maratoncev iz 140 držav, kar je izjemna številka in pomeni velik organizacijski in logistični zalogaj. Običajno je vsa ta množica startala naenkrat. Most Verazzano v dveh nivojih, z osmimi pasovi zgoraj in s šestimi pasovi spodaj je bil nabito poln. Letošnjih 33 tisoč tekačev je startalo v devetih valovih, od 8. do 12. ure. To je ulice zelo razbremenilo, razdalje med tekači pa so bile občutno večje. Sam sem startal v drugem valu, ob 9.55. Redarji so pred vhodom v boks preverjali ustrezen val oziroma start. Počasi smo se začeli pomikati proti startu ob samo vznožje mostu. Slišala se je vse glasnejša glasba, tekači so začeli odmetavati zadnje odvečne kose oblačil, videl si poplesavanje, poskakovanje, bodrenje, vsi smo komaj čakali, da se začne. Takoj po ameriški himni je topovski izstrelek naznanil start. Reka tekačev je zapolnila most, ki se vzpne 70 m nad morje in je dolg čez 4 kilometre. Neverjeten pogled na 200 m visoke stebre visečega mostu, na širino cestišča, ki ga je preplavila pisana množica tekačev. Z mostu je enkraten pogled na nebotičnike na jugu Manhatna in na kip svobode nekje vmes. Po prečkanja mostu, se zaradi zožitve cestišča, proga za nekaj časa razdeli na dva dela, da lahko ulice pogoltnejo celotno množico tekačev. Ob progi se pojavijo navijači, ki so nas spremljali praktično vse do cilja. Na nobenem maratonu še nisem doživel tako bučnega navijanja, da so ob koncu maratona ušesa že kar bolela. Na nekaterih delih so se široke ceste zaradi množice navijačev zožile v špalir, ki so spominjale na progo in na evforijo na Touru. Ob progi lahko vidiš skupine policistov, gasilcev, drugega uradnega osebja, ki se ob svojih nalogah prav prijetno zabavajo, celo zaplešejo. Celotno progo 42 kilometrov slišiš bučno glasbo vseh mogočih zvrsti, številnih glasbenih skupin in posameznikov. Včasih ti je kar žal, da moraš mimo.
Ponovno sem sem se zavedel zakaj je ta maraton tako edinstveni. Tek z ramo ob rami, skozi nepregledne množice navijačev ti da neko dodatno energijo, koža, ki se vsake toliko časa naježi, korak je lažji kot, če tečeš sam. Vsa pozornost je usmerjena drugam, ne gledaš na uro, ne gledaš oznak, ki kažejo pretečene kilometre (milje). Nikamor se ti ne mudi, Ni mi žal minutke, ki jo izgubim, ker se vstavim in naredim fotografijo ali kratek video, da bom imel živ spomin na vzdušje tega maratona. Kot da bi progo pretekel pred kratkim, tako živo sem se spomnil nekaterih ulic, križišč, mostov. Prav mostovi z svojimi vzponi čez zaliv in reke delajo ta maraton težkega, na celotni progi pa kar 287 m vzponov.
Vse se je zelo hitro odvijalo in že smo prišli do vrhunca teka, Centralni park. Samo še dobra dva kilometra, do cilja. V tem času, ki ti preostane do cilja, se zaveš, da ti je uspelo. Na prvem maratonu sem tu dobil še dodatni zalet, saj sem z vsakim maratonom želel premagati samega sebe in lahko sem stisnil zobe kljub bolečinam v mišicah.
Zadnji metri mimo tribun ti da dodatne energije, pospešiš svoj korak, a kljub temu si želiš, da bi ti zadnji metri še kar trajali. Cilj, obliv sreče, zadovoljstva, ves trud je poplačan, še en pogled nazaj proti cilju, in reka tekačev te spet vodi naprej mimo prostovoljcev, ki ti dajo kolajno, hrano, pelerino, da se ne ohladimo. Dvignem vrečko z obleko, se preoblečem in se sprehodim dva kilometra do hotela, da raztegnem noge. Vsake toliko časa sem bil deležen čestitk od popolnih neznancev. Tega ne doživiš kjerkoli.
Na cilj letošnjega maratona je prišlo 25 tisoč tekačev. Pa ne zaradi tega, da bi jih toliko odstopilo. Toliko jih verjetno ni prišlo na start zaradi prepovedi vstopa v ZDA. Prav NY maraton slovi po tem, da pride na cilj velik delež tekačev, saj na cilju počakajo vsakega, čeprav pride šele ob jutranjih urah. To so ponavadi tekači s telesnimi okvarami, imputacijami, z raznimi boleznimi, zaradi česar so počasnejši, a vztrajni, kar je vredno še posebnega občudovanja. Prehiteval sem številne tekače z napisom pretekel sem 26,…celo 33 NY maratonov. Morda je kje tekel kdo s pretečenimi 49 maratonov. Najstarejši maratonec je štel 84 let.
Rezultat mojega teka je bil v okviru pričakovanega, 3:42:05. Med vsemi tekači sem tako zasedel 4184 mesto, v svoji starostni skupini pa 118 mesto med 888 tekači. Moj rezultat pred 23. leti je pa bil 3:21:12.
