Valencija, 4.12.2022
Tako pozno še maratona nisem tekel. Na maraton Valencija sem se prijavil že takoj po vrnitvi iz New Yorka. Zanj sem se zagrel, ker sem pomotoma gledal polmaraton, ki pa je bil 23. oktobra. Šele kasneje sem ugotovil, da maraton ni na isti dan. Ko se enkrat zagreješ, datum ni več najpomembnejši. Priprave so stekle po triatlonu v Poreču, ki je pa tudi bil mesec dni kasneje, v oktobru. No, časa za trening je bilo dovolj. Res pa je, da so dnevi postajali krajši in hladnejši. Tako sem dva daljša treninga naredil na tekalni stezi v prijetno toplem prostoru. Glede na pričakovane temperature do 20 °C takšen trening niti ni bil napačen.
Že po slikah starta in cilja maratona v Valenciji sem se navdušil nad prizoriščem. Ko sem enkrat stal na licu mesta, me je prostor povsem prevzel. Sploh nadaljevanje parka Turije in 10 km še naprej proti severu. En dan sem ga prekolesaril. To je bil najlepši dan v Valenciji.
Na start nisem imel daleč. Zjutraj ob 7.30 je bila večja tema kot pri nas. Danit se je začelo šele po 8. Start je bil razvlečen na več kot uro. Elita je štartala ob 8.15, jaz sem prišel na vrsto ob 8.45. Progo sem si že prej zvizualiziral, tako, da sem pričakoval vsak ovinek in obrat. Že dolgo nisem tekel v takšni množici. Organizator je napovedoval 30.000 maratoncev, Menda jih je bilo nekaj žez 20.000, tudi veliko.
Na progi je bilo veliko navijačev. Ponekod so nas z obeh strani stiskali v ozek špalir. Jutrenjih 10 °C se je hitro povzpelo na 17 °C, na soncu morda še več. K sreči je bilo na nebu več oblakov kot sonca, da je vsaj malo hladilo. Kilometri so hitro minevali. Po 25-tem kilometru smo vstopili v sam center in nekaj kilometrov tekli med vsemi večjimi znamenitostmi Valencije. Na 33 km me je presenetil prijatelj iz Valencije, Ivan. Vzel sem si malo časa za izmenjavo besed in sva naredila še fotko.
Po 30. kilometru sem čutil desno stransko mišico, ki je ob vsakem koraku zabolela. Ni me ogrožalo, da ne bi prišel do cilj, le korak je bil počasnejši. Proti cilju je bilo vse bolj bučno že tako glasnih navijačev, največ verjetno Špancev s s vojim temperamentom. Od daleč sem že videl Muzeh umetnosti in znanosti in drugih bližnjih zgradb. To je to, približeval sem se koncu svojega 27. maratona. Čas: 3:50:09, ni moj najslabši, se pa vedno bolj približujem štirim uram, če bo še kakšen. 
Kenijec Kiptum je postavil nov rekord proge s časom 2:01:53. Zato bi naj dobil 250.000 evrov. Lepa vsota.
