Graz, 17. oktober 1999
Tokrat sem se udeležil verjetno meni najbližjega velikega maratona v tujini, graškega maratona. Kljub naši bližini me je presenetilo, da sem bil edini Slovenec na tem maratonu. Verjetno so ostali hranili moči za ljubljanski maraton, ki je bil teden dni kasneje. Sicer pa graški maraton precej spominja na ljubljanskega. Start maratona je pred gradom Eggenberg, nadaljuje se mimo glavne železniške postaje proti glavnemu trgu. Nato dva kroga, bolj ali manj ob Muri navzdol in navzgor s ciljem na glavnem trgu. Proga je za spoznanje lažja od ljubljanske. Maraton je preteklo 1518 tekačev, več kot sto tekačev je odstopilo. Preko štiristo tekačev je preteklo maraton v disciplini štafet. Predvsem mlajši in tudi ostali ljubitelji teka pa so se lahko pomerili v teku na 4,2 km. Na progi sta se znašla tudi nekdanji olimpijski zmagovalec v smučarskih skokih Karl Schnabl (3:02:56) in avstrijski minister za družino (3:07:16). Organizator je obljubljal, da bo vso mesto na nogah. Sam sem se prepričal, da temu ni bilo tako, trdim pa, da je graški maraton vseeno spremljalo več navijačev, kot je to značilno za ljubljanski ali radenski maraton.
Odlično vreme, zjutraj samo dve stopinji nad ničlo, kasneje nekoliko topleje in malo vetra, sicer pa veliko sonca, je pripomoglo k novemu rekordu proge, ki jo je pretekel Etiopijec Roba Adilo s časom 2:12:25. Tudi sam sem postavil nov osebni rekord s časom 3:13:44. Ob publiki, kot je bila v New Yorku, bi bil sposoben iztržiti še kaj boljšega, tako pa proti cilju ni bilo več prave spodbude in hitrost je vidno pojenjala.
Proti osebnemu rekordu 3:13:44
